5 načinov obvladovanja strahu

Obstaja 5 načinov obvladovanja strahu, vendar preden bomo spregovorili o teh 5 načinih obvladovanja strahu nekaj besed o sami besedi strah. Zadnje čase veliko govorimo o kolektivnem strahu. V bistvu se dejavnikom, ki sprožijo reakcijo strahu lahko izognemo, izjemno težko pa se znebimo strahu, ki se posledično zardi določenih dejavnikov naseli v nas.

Kako deluje strah?

Vsi vemo, da je strah neizogibna izkušnja, ki jo doživi v svojem življenju vsak človek.  Ljudje praviloma strah obravnavamo kot negativno in neprijetno čustvo. Obstajajo pa ljudje, ki čutijo potrebo po tem, da to čustvo sprožijo npr. skoki iz letala, gledanje grozljivk…

Zakaj se bojimo? Če pogledamo iz evolucijskega vidika se za svoj obstoj, da smo kot vrsta tudi obstali, lahko zahvalimo strahu. Bitje, ki ne beži in se ne skriva pred večjimi živalmi  ali nevarnimi situacijami bo z največjo verjetnostjo odstranjeno preden bi dobilo priložnost za razmnoževanje. Prav ta zgodovinska vloga po preživetju pomaga razložiti, zakaj je strah sprožilno čustvo.

Kaj se ob doživljanju strahu dogaja v telesu?

Strah v našem telesu povzroča stres, ki spreminja kemijo našega telesa. Kontrolno mesto za uravnavanje življenjskih funkcij je v možganih. Prilagaja srčni utrip, dihanje, presnovo, delovanje ledvic in drugo. Sestavljata ga dva dela. Prvi del skrbi za hitre reakcije ob nevarnosti, drugi del skrbi za obnovo organizma.

Ko se srečamo z določeno situacijo, naj bo to prepir s partnerjem ali finančna stiska, glavno kontrolno mesto za uravnavanje življenjskih funkcij, ki se nahaja v možganih, dobi sporočilo. Sporočilo, da smo v nevarnosti. Kontrolno mesto informacijo preko živčnega sistema pošlje naprej mišicam in notranjim organom kot opozorilo, naj se pripravijo na “boj ali beg”. Reakcija ”boj ali beg” je brezpogojna in zelo hitra. Sproži se na način, kot bi naši možgani pritisnili na gumb. Namenjena je zaščiti življenja in reševanju.

Reakcija “boj ali beg”, povzroči sprostitev dveh ključnih hormonov – adrenalina in kortizola. Ta dva hormona imata velik vpliv na našo zmožnost in učinkovitost funkcioniranja. V telesu pride do čustvenih, kemičnih in fizioloških sprememb. Spremembe se kažejo v pospešenem bitju srca, hitrem, plitvem in nepravilnem dihanju, napetih mišicah, mrzlih dlaneh in stopalih, vznemirjenem želodcu in občutku strahu ali ogroženosti. Simptomi reakcije se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Dolgotrajna izpostavljenost strahu in posledično stresu vodi v razvoj različnih bolezenskih stanj. Torej strah neprijetno čustvo, ki ga povzroča prepričanje, da je nekdo ali nekaj nevarno. Lahko povzroči bolečino ali grožnjo: strah, grozo, alarm, paniko, vznemirjenost.

Kot smo že ugotovili je strah neprijetno čustvo, ki ga povzroča prepričanje, da je nekdo ali nekaj nevarno. Lahko povzroči bolečino ali grožnjo: strah, grozo, alarm, paniko, vznemirjenost.

Maureen Electa Monte v svojem delu navaja, da verjame, da obstajata dve komponenti strahu in sicer čustvena in racionalna. Obe komponenti pravita: «verjetno bo povzročilo grožnjo« in ne povesta, kako verjetno. Napetost med čustvenim in racionalnim je običajno nagnjena k čustvenemu.

Poglejmo:

  • 25% prebivalstva trpi in je prestrašeno pred javnim nastopanjem (statistike glede smrtnosti zaradi tega strahu ni najdene),
  • 30% prebivalstva se prestraši kač. Wikipedia navaja, da v ZDA 7000 do 8000 ljudi letno ugrizne strupeno kačo, kar povzroči približno pet smrtnih primerov.
  • 51% nas je strah, da bi prste na nogah potopili v ocean, če nas poje morski pes. Wikipedia navaja, da morski psi v ZDA v povprečju vsako leto napadejo. Od tega je 16 smrtnih žrtev na dve leti.

So ti strahovi racionalni ali čustveni? Katerih bi se morali najbolj bati, kač ali morskih psov? Ali, ko gre  za javni nastop?

Če potegnemo črto: Čustvena energija je močnejša od racionalne. Upravljanje s strahom je upravljanje z energijo.

Strah/kriza je posamezna izkušnja
Česar se bojim jaz, morda ni to, do česar čutite strah vi. Kar je za nekoga kriza, zame ni ali obratno. Prav zato je pomembno, da svoje strahove dokumentirate in o njih dobite jasnost. Še bolje pa je, da se o strahovih pogovorite z nekom, ker ima lahko drugačen pogled nad situacijo in vas lahko podpre na poti upravljanja s strahom. Lahko je to zaupanja vreden svetovalec, trener, mentor, prijatelj.

Če potegnemo črto: Dokumentiranje in govorjenje o strahovih, takoj odvzame nekaj moči, ki jo strahovi imajo nad vami.

Ni sramotno, če se bojim
Tako vodje, kot zaposleni se srečujemo z strahom, obvladovanjem strahu in obvladovanjem kriz.
Predpostavka, če bi rekli: Prihodnji mesec bo prišlo do »pandemije« (neke situacije) in moje podjetje/delovno mesto bo trpelo. Mislim, da bomo poiskali nekoga, ki nam bo pomagal, da se bomo na to situacijo dobro odzvali.« Takšna reakcija na situacijo bi delovala preventivno.

Velika večina pokliče pomoč, ko že pride do težav. Narava vedenja ljudi je običajno takšna, da se izogibamo težavam dokler je le mogoče. Težava se z izogibanjem povečuje in jo je vedno težje reševati. Enako velja za ljudi, ki krizno upravljajo s timi.

Uporaba pravih besed

V tem primeru je pomembno izražanje in uporaba besed:

  1. Ne obsojajte drugih. Vsak od nas ima svojo »lečo strahu«. Ne recite: “Neumno se je tega bati!” ali “Tega se ne bojim in tudi vi se ne bi smeli!”
  2. Ne zmanjšujete čustvenega odziva drugih na strah kot: “Ne bi smel skrbeti.” Ali: “To se ne bo zgodilo!”. Dejstvo je, da jih skrbi
  3. Namesto tega recite: “Vau! To vas mora težiti kot tono opeke. ” Ali pa: “O, moj bog, to je nekaj težkih stvari, ki jih je treba rešiti! Pogovorimo se o tem. ” Te besede ne obsojajo in ne preverjaj. Je razlika, kako se odzovete na situacijo. Ali besede pomagajo, lahko pa škodujejo.

Če potegnemo črto: kadar vodje strah ali tesnobo napihujejo, ta ne izgine. Povečuje tesnobo, ker morajo zaposleni sami ugotavljati kako naj jih ne bo strah tega, česar se bojijo. Prav tako se morajo truditi skrivati svoj strah pred drugimi. Strah je ena tistih reči, ki uspeva v temi in samoti. Obvladovanje našega odziva in uporaba pravih besed, lahko pomaga preprečiti te ovire.

Strah se dogaja v notranjosti posameznika in lahko ima manko racionalnih komponent

Vsak od nas je sposoben ustvariti svoj lasten film katastrofe v svoji glavi, ki ga vrti znova, znova in znova. To spodbuja 24-urni cikel: družbeni mediji, novice, dobronamerni ljudje v naši okolici….. Sčasoma nas ti strahovi prebudijo iz spanca, prikradejo se v nas, ko poskušamo delati in sprožijo različne psihične reakcije. Naenkrat v nas vlada nered in smo nekoristni timu, družini in prijateljem.

Če potegnemo črto: Strah se gradi in se s pretiranim razmišljanjem še okrepi. Obstajajo načini, kako to ublažiti.

Pet korakov za obvladovanje straha:

Če potegnemo črto: Ne potiskaje strahu na stran, ker je to nemogoče. Pomagajte zaposlenim, da strah/krizo prepoznajo, obvladujejo in včasih celo izkoristijo. Od čustev preidite k dejanju, ki krepi moralo. To vajo lahko ponovite vsakih nekaj tednov.

V kolikor se s situacijo ne spoprijemate se dogaja, da postajate šibkejši zaradi slabega obvladovanja situacije. Odraža se v manjši enotnosti, nižjih rezultatih in težavami v odnosih. Zaposleni se počutijo jezni in nezadovoljni.

Spoprijemanje s situacijo postajate močnejši in produktivnejši. Odraža se v večji usklajenosti, višji zmogljivosti in povezanosti med zaposlenimi. Zaposleni čutijo hvaležnost in upanje.