Starizem na delovnem mestu

Starizem na delovnem mestu

Starizem (ponekod pojav označujejo z izrazom staromrzništvo) je izraz, ki označuje neke vrste odpor do starejših ljudi, zapostavljanje in podcenjevanje starejših zaradi njihove starosti in predsodkov povezanih s starostjo. Izhaja iz angleškega izraza ageism in leta 1969 ga je predlagal Robert Butler, ustanovitelj ameriškega Nacionalnega inštituta o staranju. (National Institute on Aging).

Raziskave kažejo, da je starizem in z njim povezani ukrepi, precej pogost tudi v slovenskih podjetjih. Redko se kaže kot nekaj odkritega, nenazadnje tudi zato, ker je nezakonito odpustiti ali diskriminirati nekoga zgolj zato, ker se delodajalci zdi pač star. To pa nikakor ne pomeni, da ne obstaja. Prav nasprotno. Podjetja redko zaposlujejo ljudi nekaj let preden se bodo imeli pravico upokojiti. Velikokrat posamezniki, ki so odpuščeni malo preden se lahko upokojijo, pogovorno »počakajo na Zavodu, preden gredo v penzijo«. Prav starejši kader se tudi ob odpuščanju rad znajde na vrhu seznama.

Mnogi delodajalci ocenjujejo, da se izobraževanje, motiviranje in aktivno sodelovanje s starejšo delovno silo, tako ali tako ne splača, saj se bodo starejši posamezniki prej ali slej upokojili in bi taka vlaganja za podjetje pomenila zgolj strošek.

 

Pogosto delodajalci zmotno ocenjujejo, da starejši kader ni zainteresiran za spremembe, niti za izobraževanje. Velikokrat ocenjujejo, da so starejši zaposleni manj seznanjeni s tehnološkimi novostmi in, da težje obvladajo sodobne tehnologije. V času, ko fizična moč ne predstavlja glavnega kriterija za dobro opravljanje dela, oziroma je manj delovnih mest, ki zahtevajo odlično fizično formo, višja starost ne bi smela biti razlog za odpuščanje ali nezaposlovanje posameznikov.

V kolikor je tudi vodstveni kader podjetja mlajši, se kaj rado zgodi, da so spregledane mnoge prednosti tistih zaposlenih, ki imajo malce več »kilometrine«. In katere so te tipične prednosti?:

  • Veliko neprecenljivih izkušenj (teoretično znanje, ki ni uporabljeno v praksi, ne velja veliko)
  • Pripadnost podjetju, ki zaposlenemu nudi dolgotrajno zaposlitev (raziskave kažejo, da mlajši zaposleni na prvo zaposlitev po navadi gledajo kot na »odskočno desko«. Čez lužo denimo, je v navadi, da mladi ambciozni zaposleni službo menjujejo na približno 2-3 leta, dokler se ne ustalijo)
  • Manjša verjetnost fluktuacije (če si nekje že leta in leta zadovoljen, zakaj bi odhajal drugam?)
  • Zanesljivost (dolgotrajna zaposlenost kaže na zadovoljstvo zaposlenih in zaposlovalcev – nekoga, ki je zaposlen dolgo časa, je treba manj preverjati, saj so mu opravila jasna, zaradi izkušenj jih lažje oceni)
  • Odsotnost stroškov uvajanja (nekdo, ki veliko časa opravlja svoje delo, ga mora samo vsake toliko obnoviti in nadgraditi. V primerjavi z »začetnikom«, katerega šolanje in uvajanje praviloma traja precej časa in podjetje stane ogromno denarja, je strošek starejšega zaposlenega zanemarljiv)
  • Možnost prenašanj z izkušnjami pridobljenega znanja na mlajše sodelavce (določeno znanje je mogoče osvojiti zgolj z izkušnjami, te pa so neprecenljive za stabilno podjetje)
  • Osredotočenost (potrebno je manj uvajanja, izkušnje omogočajo trden fokus na izziv)
  • Pripravljenost za delo (kadar je delodajalec s starejšim delavcem zadovoljen in mu da to tudi jasno vedeti, bo delo opravljal bolj zavzeto)
  • Manj bolniške odsotnosti zaradi nege (praviloma so otroci starejših zaposlenih že mlajši odrasli in bolniška odsotnost iz tega naslova odpade)

Naštete lastnosti so pogojene z zrelostjo, ta pa praviloma pride z višjo starostjo. Seveda starost ni zagotovilo, da bo vsak starejši zaposleni imel prav vse zgoraj naštete lastnosti, verjetnost zanje pa z leti, izkušenostjo in znanjem, narašča.

Če zaposlovalcev omenjeno ni prepričalo in še zmeraj verjamejo, da starejši zaposleni nimajo bistvenih prednosti, oziroma pri morebitnih odpuščanjih najprej posežejo v starejši kader, pa morajo v obzir vzeti še nekaj statističnih podatkov, ki bodo njihov pogled na zaposlovanje korenito spremenili.

Prebivalstvo razvite družbe, kamor nedvomno sodi tudi Slovenija, se stara. Starostna struktura prebivalstva se spreminja, saj je število otrok manjše od števila starejših, kar posledično pomeni, da bodo odrasli morali delati dlje, saj bo mlajše delovne sile preprosto premalo.

Iskanje prednosti v starejšem kadru v kombinaciji s spoštovanjem drugačnosti, bo zagotovo prednost uspešnejših podjetij prihodnosti.

Avtorica: Helena Kosi Odlak