Prezentizem – težava, ki ji delodajalci namenjajo premalo pozornosti, oziroma se je sploh ne zavedajo
Prezentizem – težava, ki ji delodajalci namenjajo premalo pozornosti, oziroma se je sploh ne zavedajo
O prezentizmu govorimo, kadar posameznik prihaja na delo, vendar pri delu ni miselno zbran in učinkovit. Je na delu, toda v resnici odsoten. Posameznik ima občutek, da mora priti na delo, čeprav je bolan, pod stresom ali kako drugače nesposoben, da bi lahko svoje delo brezhibno opravljal.
Dejavniki, ki vplivajo na prezentizem so:
- osebni: zanikanje bolezni, finančna situacija, saj je bolniški dopust manj plačan, čustvena nestabilnost, življenjski slog v katerega je vključena prehrana, telesna aktivnost in razvade,
- organizacijski: negotovost delovnih mest, slabše plačana bolniška odsotnost, tudi izmensko delo,
- družbeni: ekonomska kriza-strah pred izgubo službe, nestrpnost delodajalcev do bolniške odsotnosti, odziv na družbeni sistem –pomembnejša je produktivnost, kot počutje zaposlenih
Prezentizem vpliva na količinsko produktivnost, kot na znižanje kvalitete pri delu. Vpliv različnih bolezni odvisen tako od same bolezni, kot tudi od narave in zahtev dela.
Pojav prezentizma šele v zadnjem času postaja predmet znanstvenega preučevanja. V programih podpore dobrega počutje na delovnem mestu pridobiva vse bolj pomembno mesto, zaradi povečanega zavedanja delodajalcev. Dosedanje raziskave izkazujejo da prezentizem v primerjavi z absentizmom predstavlja enakovreden ali celo večji problem za zdravje in storilnost zaposlenih in posledično ekonomski izid podjetja.
Stroški pri prezentizmu so lahko večji kot kadar nekoga ni na delovnem mestu (to imenujemo absentizem), ker so nevidni in težko merljivi, saj je delavec na delu prisoten. Lahko bi trdili, da gre pravzaprav skrit problem. Učinkovitost posameznika se torej bistveno zmanjša, vendar posledice niso jasno ali takoj opazne, niti jih ni lahko izmeriti.