Metode za merjenje absentizma
Metode za merjenje absentizma, ki jih uporablja država
Pri absentizmu navadno merimo:
– obseg absentizma: izražen v številu izgubljenih delovnih dni ali ur v časovni enoti (dan, teden, mesec, leto); običajno je izražen kot stopnja glede na vse zaposlene ali glede na normalni delovni čas; tudi kot razmerje med normalnim ali pričakovanim ter dejanskim delovnim časom:
– porazdelitev absentizma: v tednu, mesecu, letu; glede na socialno-demografske značilnosti zaposlenih…:
– absentizem glede na vzroke: vzroki se razlikujejo, razvrstimo jih glede na kvalifikacije: bolniški, študijski, nega in varstvo, osebni vzroki, vzroki v organizaciji….
Spremljamo naslednje vzroke:
poškodbe pri delu,
poklicne bolezni,
bolezni, poškodbe zunaj dela in presaditve
nego družinskega člana,
izolacijo, spremstvo, usposabljanje za rehabilitacijo otrok.
% BOLNIŠKEGA STALEŽA (%BS) – odstotek bolniškega staleža je odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca
INDEKS ONESPOSABLJANJA (IO) – to je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca
INDEKS FREKVENCE (IF) – število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža na 100 zaposlenih v 1 letu
RESNOSTI (R)- povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega vzroka
Število primerov – štejemo vse primere v opazovanem obdobju, t.j. zaključene in nezaključene primere bolniškega staleža.
Število dni – štejemo samo delovne dni in praznike.
Delovni dnevi – so vsi koledarski dnevi razen nedelj.
Če računamo odstotek bolniškega staleža, je v imenovalcu 312 dni v letu.
Velika težava, ki se je delodajalci sploh ne zavedajo, oziroma ji namenjajo premalo pozornosti je PREZENTIZEM. O prezentizmu govorimo, kadar posameznik prihaja na delo, vendar pri delu ni miselno zbran in učinkovit. Je na delu, toda v resnici odsoten. Posameznik ima občutek, da mora priti na delo, čeprav je bolan, pod stresom ali kako drugače nesposoben, da bi lahko opravljal svoje delo brezhibno.
Previous Post