Gibaj se in razvijaj svoje možgane!

Gibaj se in razvijaj svoje možgane!

Danes se ne sprašujemo več, ali lahko gibanje vpliva na možgane, saj je odgovor jasen. SEVEDA. Gibanje uravnava našo celotno presnovo in težko bi trdili, da obstaja katera druga tako bistvena hrana za naše možgane, kot je gibanje.

Gibanje je hrana za naše možgane

Pa začnimo pri začetku. Med strokovnjaki velja teza, da sta prvi dve leti otrokovega življenja ključni za razvoj sinaps – torej povezav med možganskimi celicami. Te se bodo vse življenje spreminjale. Nekatere bodo nastajale na novo, se krepile, druge – manj uporabljane – bodo usahnile. To sposobnost obnavljanja in grajenja, torej oblikovanja možganov, imenujemo plastičnost.

Po ocenah mnogih strokovnjakov največ sinaps pridobimo v predšolskem času, kasneje pa se njihovo število spreminja glede na uporabo. Pri tem bodo deli možganov zoreli in pridobivali sinapse, oziroma jih izgubljali, glede na dražljaje. Možgani zdravega novorojenčka v povprečju tehtajo okrog 300 gramov, kar je približno deset odstotkov njegove celotne teže, kasneje  v odraslem obdobju pa tehtajo okrog 1400 gramov, kar je le še okrog dva odstotka celotne teže. Kasneje na teži ne pridobivajo več, temveč se spreminjajo glede na uporabo. Hitrost in sposobnost prilagajanja možganov pa je odvisna od njihove plastičnosti.

Možgani novorojenčka predstavljajo 10 odstotkov njegove teže

Na videz in obliko možganov po tridesetem letu ne vplivajo več razvojni procesi, temveč ključno vlogo igra naš življenjski slog. Pomembno je kako se prehranjujemo, koliko umskega dela opravljamo, strokovnjaki pa ugotavljajo, da je ključnega pomena tudi gibanje.

Zmerna vadba, ki naj bi se je lotili trikrat tedensko, ugodno vpliva na plastičnost možganov. Že dolgo vemo, da oskrba telesa s kisikom ugodno vpliva na vse naše celice. Gibanje zmanjša oksidativni stres, ta pa bi imel sicer negativne učinke tudi na delovanje naših možganov. Zmerno gibanje spodbuja mehanizme učenja in dolgotrajnega pomnjenja. Ugodno pa vpliva tudi na kratkotrajen spomin. Zmerna športna aktivnost je torej odlična rešitev, kadar nas čakajo hujši miselni napori. Poskusi podkrepljeni z magnetno resonanco so celo pokazali, da aerobna zmogljivost vodi k manjši izgubi možganovine.

Če vas torej skrbi izguba spomina in umskih sposobnostih, boste verjetno za plastičnost svojih možganov s tekom v naravi naredili več, kot pa če doma rešite zapleteno križanko. Najboljša je seveda kombinacija obojega, saj se obe vadbi za možgane odlično dopolnjujeta. Rek zdrav duh v zdravem telesu torej ni iz trte zvit.

Da bodo možgani čim dlje ohranili plastičnost, se je potrebno dovolj gibati

Pa še dobra novica. Pred leti so znanstveniki našim možganom pripisovali bistveno manj elastičnosti kot so pokazale novejše raziskave. Te dokazujejo, da za učenje in seveda gibanje, nikoli ni prepozno. Pri odraslih so namreč poskusili prebuditi znanja, ki so jih med razvojem in odraščanjem pozabili, oziroma jih med odraščanjem niso razvili. V poskusu so odraslim z barvnimi karticami pomagali do pomnjenja novih besed, podobno kot to počnejo otroci v vrtcu. V kratkem času  se je spremenila struktura njihovih možganov, saj so posnetki pokazali nastanek novih sivih snovi.

Nikar torej ne odlašaj, poišči vadbo, ki ti najbolj ustreza in se potrudi dovolj gibati, predvsem na svežem zraku. To bo ugodno vplivalo na tvojo kondicijo, presnovo, boljši izgled, predvsem pa bo izboljšalo tvoje sposobnosti pomnjenja in ti olajšalo spopadanje z vsakodnevnimi umskimi izzivi!

Poišči aktivnost, ki ti najbolj ustreza in s tem poskrbi tudi za svoje možgane