Odgovornost za varstvo in zdravje pri delu
Zagotavljanje zdravja in varstva pri delu mora biti glavna skrb vsakega zaposlenega in seveda tudi odgovornega delodajalca.
Zaradi vedno večjih tehnoloških in organizacijskih napredkov proizvodnje v svetu, se je korenito spremenil odnos do zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Vse to v veliki meri vpliva na ekonomsko plat, saj posledice poškodb pri delu in bolezni v zvezi z delom zmanjšujejo produktivnost in dobiček podjetja.
Varnost in zdravje pri delu določajo načela, pravila in dejavnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim časom in brez škode za njegovo zdravje – od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.
Nespoštovanje pravil in določil varstva pri delu s strani delavca slabo vpliva na njegovo zdravje in posledično slabo vpliva na podjetje, v katerem je zaposlen.
Nespoštovanje teh določil s strani delodajalca pa je skrajno neodgovorno do zaposlenih. Posledično sledi visoka finančna odgovornost, ki lahko privede tudi do stečaja podjetja zaradi plačila visokih kazni in vrtoglavih odškodnin. Lastniki pa ne smejo pozabiti tudi na osebno odgovornost do poslovnih partnerjev. Nespoštovanje določil varstva pri delu lahko ogrozi tudi njegov lasten obstoj! Kako?!
Neurejena dokumentacija, nepregledana delovna oprema… na kratko nespoštovanje varnosti pri delu privede najprej do plačila visoke kazni, plačila vrtoglave odškodnine zaposlenemu – rezultat tega pa je lahko tudi stečaj podjetja. Ker je namerno deloval neodgovorno in posledično v škodo svojega podjetja sledi spregled pravne osebnosti in osebna odgovornost do vseh dolgov podjetja. In tako izgubi še celotno osebno premoženje.
Ne dovolite si tega, zato nam zaupajte opravljanje nalog varstva pri delu.
Zakaj je potrebno ocenjevanje tveganja delovnih mest?
Delodajalčeva naloga je, da zagotavlja varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, ki ga opravljajo ter izvede ceno tveganja za posamezno delovno mesto.
Ocena tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev, ki jih predstavljajo nevarnosti na določenem delovnem mestu. Gre za sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava naslednja vprašanja:
- Oceniti je potrebno kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
- Kako je nevarnosti mogoče odpraviti, in če to ni mogoče,
- kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so, ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.
Temelj evropskega pristopa k varnosti in zdravju pri delu je ocena tveganja za kar obstajajo dobri razlogi. Da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov je velika verjetnost, da postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden. Pri samem ocenjevanju tveganj je potrebno uporabiti celovit pristop. Ta pristop upošteva različne korake ocenjevanja kot tudi različne potrebe posameznih delodajalcev ter spremembe v delovnem okolju. Tudi zaposleni, ki opravljajo določeno delo na delovnem mestu morajo sodelovati pri ocenjevanju tveganja. Prav posvetovanje z zaposlenimi in vključevanje le-teh v oceno tveganja sta ključnega pomena za zagotovitev, da so nevarnosti določene na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce in ne samo na podlagi znanja.
Z ocenjevanjem tveganj le-ta ovrednotimo in zmanjšamo možnost vpliva na zdravje ter dvigujemo storilnost zaposlenih in s tem konkurenčnost podjetja!
Varstvo pri delu ureja tudi ZDR – Zakon o delovnih razmerjih
45. člen ZDR določa, da mora delodajalec zagotavljati pogoje in razmere za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pogoji morajo biti v skladu z ZVZD in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
V kolikor pride do poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je odgovornost delodajalca določena v 179. členu Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec mora delavcu povrniti škodo po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da lahko delodajalec za škodo odgovarja krivdno (namen, huda in tudi majhna malomarnost). Lahko pa odgovarja celo objektivno, kar pomeni brez kakršnekoli krivde.