Asertivna komunikacija v podjetju

Komunikacija sodi med osnovne človekove potrebe, saj smo ljudje socialna bitja. Komunikacijo lahko opredelimo kot neke vrste zavestno dejavnost, ki je motivirana in želi doseči nek cilj. Kadar komunikacija doseže svoj zastavljen cilj, lahko trdimo da je uspešna.  Dejstvo je, da ne komuniciramo zgolj z besedami, temveč v veliki meri podajamo in prejemamo sporočila tudi preko neverbalnega komuniciranja.

V slehernem podjetju se zna zgoditi, da tekom rasti in razvoja, naletite na težave. Po navadi do njih pride tudi zaradi napak v komuniciranju. Povedano preprosteje, na težave naletimo, kadar sogovornik oziroma sodelavec ne razume, kaj od njega želimo, ali pa sami narobe razumemo, kaj nam je nekdo želel sporočiti. Ni torej pomembno le kaj povemo, temveč v veliki meri kako to povemo.

Poznamo več oblik komunikacije, ki jih lahko okvirno opredelimo kot:

  • Pasivno komuniciranje
  • Agresivno komuniciranje
  • Manipulativno komuniciranje ter
  • Asertivno komuniciranje

Vsak izmed nas se v različnih situacijah drugače vede in torej uporablja različne načine komuniciranja. Če ste v osebnem stiku v domačem okolju morda bolj pasivni, to ne pomeni, da boste taki tudi v poslovnem okolju. Da bi delo optimalno potekalo, se moramo nujno vprašati o tem, katera oblika je najbolj primerna za komuniciranje v poslovnih odnosih.

Večina strokovnjakov s področja komuniciranja svetuje asertivni način. Tudi če nam ni blizu, se ga z malo truda lahko priučimo in ga kmalu tudi uporabimo. Gre namreč za osebnostno – vedenjsko značilnost, ki jo lahko pridobimo, lahko jo okrepimo ali pa celo izgubimo.

Kaj je asertivna komunikacija?

Komunicirati asertivno pomeni, da spoštujemo sogovornika, hkrati pa se dobro zavedamo lastnih vrednot in meja. Te jasno izrazimo in pri njih vztrajamo, pri tem pa se do ostalih obnašamo spoštljivo in jih jemljemo v obzir. Glavni lastnosti asertivne komunikacije sta torej vljudna energičnost ter pristojna odločnost. Ko komuniciramo asertivno, smo odločni, jasni, samozavestni, vendar pozorni in spoštljivi tudi do stalih sogovornikov. Gre torej za srednjo pot med agresijo in ponižnostjo, ki je tudi najbolj zrel in odrasel način komuniciranja.

Kadar komuniciramo asertivno, je potrebno upoštevati tri osnovne korake:

  • Aktivno poslušamo sogovornika: sogovornika gledamo, poslušamo, ne prekinjamo. Damo mu jasno vedeti, da ga slišimo. Kadar ga ne razumemo povsem, to povemo in ga povprašamo po obrazložitvi.
  • Jasno povejmo, kaj si o povedanem mislimo, kaj ob tem občutimo
  • Povejmo, kaj želimo, da se zgodi
Naučimo se pozorno prisluhniti
Tehnike asertivnega vedenja 

Da bi se izognili težavam v podjetju, ali bolje povedano, da bi težave videli kot izzive, se v komunikaciji s sodelavci in ostalimi partnerji poslužujmo asertivnih tehnik. Z njimi se bomo najhitreje in najbolj učinkovito lotili izzivov, se izognili neprijetnim konfliktom in agresivnemu vedenju, ki nas praviloma popelje le do večjih težav. Med tehnike, ki se jih lahko priučimo, tudi če nam niso dane, sodi:

  • Aktivno poslušanje: pri aktivnem poslušanju zbrano opazujemo in osredotočeno poslušamo sogovornika. Nismo pozorni le na besede, temveč predvsem sporočilo, ki nam ga ponuja. Pri tem opazujemo še neverbalne znake, torej govorico telesa, gibanje. Sogovornika gledamo v oči, mu ne skačemo v besedo ter se poskusimo vživeti vanj in v to, kar nam ima povedati.
  • Govorica telesa: pri komuniciranju bodimo sproščeni, vzravnane drže, odločnih kretenj. Pazimo, da sta verbalna in neverbalna komunikacija usklajeni. Ko sogovornika poslušamo, bodimo osredotočeni tudi na njegove kretnje in govorico telesa.
  • Pokvarjena plošča: to tehniko uporabimo takrat, ko sogovornik noče slišati, kar mu govorimo. Sporočilo v spoštljivem pogovoru ponovimo tolikokrat, da ga ne bo mogel preslišati
  • Reči »ne«: kadar spoštljivo zavrnemo prošnjo ali neupravičeno zahtevo, jasno postavimo svojo mejo, pridobimo na samospoštovanju. Prav nezmožnost reči NE je po raziskavah eden glavnih vzrokov za izgorelost na delovnem mestu. Bodite torej prijazni do sebe in jasno ter spoštljivo postavite svoje meje.
  • Izvedljiv kompromis: čeprav je namen tehnike asertivnega komuniciranja jasno zastaviti svoje delovanje, se moramo zavedati, da se pogledi na isti izziv včasih korenito razlikujejo. V takem primeru nima smisla z glavo riniti skozi zid. Potrebno je najti kompromis, ki ustreza vsem udeleženim, pri tem pa paziti, da ne gremo preko svojih vrednot ali preko vrednot ostalih.
  • Zameglitev: to tehniko uporabljamo zlasti, kadar se znajdemo v hudem konfliktu. Sogovornika, ki je praviloma agresivno nastrojen, presenetimo tako, da se strinjamo z delom njegove trditve, hkrati pa jasno izrazimo svoje stališče. Namen te tehnike je, da se spoprimemo z agresivnostjo. Pustimo, da se sogovornik ohladi, hkrati pa jasno povemo svoja stališča in pri njih vztrajamo.
  • Izpoved občutkov: večina ljudi lažje pokaže, da se denimo z nečim ne strinja, kot pa da bi povedala, kako se ob tem počuti. Če sogovorniku jasno povemo kako se ob njegovih trditvah počutimo, bo tudi lažje reagiral in nas bolje razumel.
  • Nasprotje trditev: pri komuniciranju se zna zgoditi tudi nasprotje trditev. Ko sogovornike opozorimo, da se to dogaja, bomo s tem odprli pot za kompromise in lažje našli neko skupno rešitev, ki je sprejemljiva za vse.
  • Tehnika DESC: ta tehnika je primerna predvsem za reševanje konfliktov. Njen osnovni cilj je izraziti svoje težave, ne da bi pri tem koga prizadeli in z namenom rešiti težavo.
    • D – describe (opišemo dejstva, zaradi katerih je nastal konflikt)
    • E – express (izrazimo občutke in nestrinjanje)
    • S – specify (jasno opredelimo, kaj naj sogovornik spremeni, da se bomo počutili bolje)
    • C – consequences (opišemo pozitivne posledice, ki jih bo imelo spremenjeno vedenje)
Jasno povejmo, kaj od sodelavcev pričakujemo, upoštevajmo pa tudi njihove želje in potrebe

V kolikor se torej odločimo v podjetju  komunicirati asertivno, bo to prineslo pozitivne in dobrodošle spremembe. Vendar pozor! Ob vsem prebranem se je potrebno zavedati, da asertivna komunikacija ni primerna vedno in povsod. Kdaj torej NI primerna?

  • Kadar nam razmerje moči ni v prid
  • Kadar sogovorniki niso motivirani in nimajo možnosti odločanja
  • Kadar so sogovorniki pretirano pasivni
  • Kadar smo fizično ogroženi.

Kadar se torej znajdemo v kateri izmed naštetih situacij, se nikar za vsako ceno ne trudimo komunicirati asertivno, temveč pretehtajmo in odločitev prepustimo zdravi pameti.

Pretehtaj svoje odločitve in se odloči po zdravi pameti